Ko smo pravilno postavili hipotezo in izbrali metodo za njeno preverjanje, je potrebno pripraviti spremenljivko na ta način, da jo bomo lahko uporabili pri preverjanju naše hipoteze. Pogosto ne moremo kar neposredno uporabiti vprašanj iz vprašalnika, ampak je potrebno iz posameznih vprašanj ali trditev izračunati nove spremenljivke.
Eno vprašanje
Primer:
H: Več kot 80 % vprašanih ocenjuje, da bi bile na področju XY potrebne izboljšave.
Ocena potreb po izboljšavah:
Ali menite, da bi bile na področju XY potrebne izboljšave?
1 – Da
2 – Ne
V primeru enostavnega vprašanja z izbirnimi odgovori, se kot spremenljivka za preverjanje hipoteze lahko uporabi kar rezultat odgovorov na to vprašanje. V primeru, da je več kot 80,0 odstotkov anketirancev odgvovorilo pritdilno, lahko hipotezo potrdimo, v nasprotnem primeru pa jo zavrnemo.
Seštevek več vprašanj
H: Pacienti z višjo stopnjo znanja o bolezni XY so bolj pripravljeni sodelovati z zdravnikom glede odločitev v procesu zdravljenja.
Znanje o bolezni XY:
Za paciente smo pripravili test z naborom vprašanj z enim ali več možnimi odgovori, kjer so pri vsakem vprašanju izbrali odgovor-e, ki je/so po njihovem mnenju pravilen/pravilni. Vprašanja smo točkovali, za vsak pravilni odgovor je pacient prejel eno točko.
Skupno spremenljivko, ki jo uporabimo v izračunih, v primeru, da smo za merjenje uporabili več vprašanj, lahko izračunamo kot seštevek in shranimo kot novo spremenljivko v bazi.
Lahko gre za seštevek pravilnih točk – odgovorov pri posameznih vprašanjih, tako kot pri predstavljenem primeru, lahko pa za direktni seštevek podanih odgovorov. Ta način se najpogosteje uporablja v primerih ordinalnih ali številskih lestvic.
Seštevek več trditev
Primer:
Starši z boljšimi digitalnimi kompetencami v večji meri odobravajo uporabo mobilnega telefona pri otrocih.
Digitalne kompetence:
S pomočjo 5-stopenjske lestvice ocenite vaše strinjanje z naslednjimi trditvami, ki se nanašajo na vaše digitalne kompetence…1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam..
Trditev 1
Trditev 2
Trditev 3
Trditev 4
Trditev 5
Skupno spremenljivko, ki jo uporabimo v izračunih, se najpogosteje izračuna na enega izmed treh načinov – kot seštevek posameznih trditev, kot izračun povprečja trditev ali pa se nova spremenljivka shrani kot rezultat faktorske analize.
Ne glede na to, kakšen način izračuna spremenljivk boste uporabili, pa je potrebno vedno ustrezno predstaviti uporabljeno metodologijo, da bodo bralci in raziskovalci, ki bodo brali ugotovitve vaše raziskave, lahko po potrebi tudi sami na enak način uporabiti vaš merski instrument.
Primeri:
Pravilne odgovore smo sešteli in tako dobili novo skupno spremenljivko, ki smo jo poimenovali »XY« in uporabili pri obravnavi raziskovalnih vprašanj in testiranju hipotez. Zaloga vrednosti tako dobljene spremenljivke je od Z pa do maksimalno W točk.
Nove spremenljivke smo shranili kot rezultate faktorske analize s pomočjo metode regresijskih koeficientov.
Spremenljivka W se deli na štiri dimenzije, vsaka dimenzija je merjena s štirimi indikatorji iz katerih smo skupno spremenljivko izračunali na podlagi povprečja indikatorjev. Tako dobljene skupne spremenljivke imajo zalogo vrednosti med 1 in 5, ocena 1 pomeni skrajno negativen odnos, ocena 5 pa skrajno pozitiven odnos do dimenzije.