Hipoteza je trditev, ki jo bomo z raziskavo testirali z namenom, da jo potrdimo ali ovržemo. Običajno želimo testirati ali obstaja povezanost oz. odnos med pojmi, ki jih raziskujemo. Preden se lotimo zbiranja podatkov v okviru našega raziskovalnega načrta hipotezo ali hipoteze zapišemo, s čimer definiramo kakšen odnos pričakujemo med raziskovanimi pojmi.

Hipoteza je trditev, ki jo bomo z raziskavo testirali z namenom, da jo potrdimo ali ovržemo. Običajno želimo testirati ali obstaja povezanost oz. odnos med pojmi, ki jih raziskujemo. Preden se lotimo zbiranja podatkov v okviru našega raziskovalnega načrta hipotezo ali hipoteze zapišemo, s čimer definiramo kakšen odnos pričakujemo med raziskovanimi pojmi.

Primer hipotezeMed manj zadovoljnimi zaposlenimi beležimo več bolniških odsotnosti.

Kaj je hipoteza?

Hipoteza vsebuje predvidevanja raziskovalca o tem kaj bo odkril z raziskavo. Hipoteza naj vsebuje vaš okvirni odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje, ki še ni preizkušeno in zaradi katerega dejansko raziskavo sploh izvajate. Za nekatere raziskovalne projekte bomo morda morali postaviti več hipotez, ki obravnavajo različne vidike raziskovalnega vprašanja oz. ciljev raziskave.

Hipoteza ni le ugibanje, ne moremo je zapisati kar iz glave; vsaka hipoteza naj bi namreč temeljila na obstoječih teorijah in znanju iz predhodnih raziskav. Hipoteza mora biti preverljiva, kar pomeni, da jo lahko podpremo ali ovržemo z eno od znanstveno-raziskovalnih metoda (npr. eksperiment, opazovanje, analiza zbranih podatkov, zbiranje podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika).

Preprosti koraki do dobro postavljene hipoteze

1. Zapišimo raziskovalno vprašanje

Pisanje hipoteze se pravilom začne z raziskovalnim vprašanjem, na katerega želimo odgovoriti. Vprašanje mora biti usmerjeno, specifično in se mora dati raziskati v okviru omejitev vašega projekta.

Primer raziskovalnega vprašanja: Ali so tisti zaposleni, ki so s svojim delovnim mestom manj zadovoljni, pogosteje odsotni od dela zaradi bolniških odsotnosti?

2. Opravimo pregled literature in predhodno opravljenih raziskav

Naš začetni odgovor na raziskovalno vprašanje naj temelji na dejstvih, ki so o temi že znana. To pomeni, da moramo poiskati teorije in predhodno opravljene študije, ki nam bodo pomagale oblikovati ustrezne predpostavke o tem, kakšen bo odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje.

Ob pregledu literature si lahko sestavimo konceptualni okvir, s katerim bomo lažje opredelili, katere spremenljivke bomo preučevali in kakšni so odnosi med njimi.

3. Zapišemo svojo hipotezo

Na tej točki, bi morali imeti jasno predstavo o tem, kaj pričakujemo, da bomo s svojo hipotezo ugotovili. Hipotezo zapišimo kot odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje in sicer na način, da je končna hipoteza čim bolj jasen in jedrnat stavek.

Primer hipoteze: Nižje zadovoljstvo z delovnim mestom, vodi v pogostejšo odsotnost od dela zaradi bolezni.

4. Predvidimo način preverjanja svoje hipoteze

Prepričati se moramo, da je naša hipoteza konkretna in preverljiva oziroma merljiva. Obstajajo različni načini oblikovanja hipoteze, upoštevajmo pa, da bi vsaka hipoteza morala vsebovati opredelitev naslednjih elementov:

  • način merjenja odvisne in neodvisne spremenljivke
  • opredelitev skupine, ki jo preučujete
  • predvideni izid poskusa ali analize

Za namen preverjanja hipoteze, ki smo jo postavili kot primer si lahko predstavljamo, da izvedemo anketiranje v podjetju ali organizaciji. Zaposlenim med drugim v anketnem vprašalniku zastavimo vprašanje »Kako zadovoljni ste trenutno s svojo zaposlitvijo?«, ki ga ocenijo na izbrani lestvici zadovoljstva; prav tako pa jih moramo prositi tudi, da odgovorijo na vprašanje, ki nam bo nekaj povedalo o obsegu zdravniških odsotnosti, na primer »Koliko dni ste bili v preteklem letu odsotni z delovnega mesta zaradi bolniškega staleža?«. Le na ta način bomo zbrali podatke, ki nam bodo omogočili, da zastavljeno hipotezo dejansko preverimo na podatkih z ustreznim izračunom.

5. Razmislimo o najbolj ustreznem načinu formulacije hipoteze

Odnos med spremenljivkama v hipotezi lahko zapišemo na več načinov. Eden izmed načinov je ta, ki smo ga že predstavili, in sicer enostavna in jasna opredelitev vpliva neodvisne spremenljivke na odvisno.

Primer hipoteze: Če študent prvega letnika začne redno obiskovati več predavanj, se bodo ocene na izpitih izboljšale.

V akademskih raziskavah so hipoteze pogosteje izražene v smislu korelacij ali učinkov, kjer je neposredno navedeno predvideno razmerje med spremenljivkami.

Primer hipoteze: Število predavanj, ki jih obiskujejo študentje prvega letnika, pozitivno vpliva na njihove ocene na izpitih.

Če primerjate dve skupini, pa se lahko hipoteza izpelje na način, da je točno razvidno, kakšno razliko pričakujete med njima.

Primer hipoteze: Študenti, ki so se udeležili večine predavanj, bodo imeli boljše ocene na izpitih kot tisti, ki so se udeležili le nekaj predavanj.

6. Zapišemo ničelno hipotezo

Da preverimo ali smo hipotezo ustrezno zapisali, lahko zapišemo tudi ničelno hipotezo. Ničelna hipoteza je v osnovi predpostavka, da med raziskovanimi spremenljivkami ni nobenega odnosa. V statistiki je ničelna hipoteza je zapisana kot H0, alternativna hipoteza pa kot H1.

H0: Nezadovoljstvo zaposlenih z delovnim mestom, ne vpliva na pogostost bolniških odsotnosti.

H1: Nezadovoljstvo zaposlenih z delovnim mestom, vpliva na pogostost bolniških odsotnosti.


Raziskovalno vprašanjeHipotezaNičelna hipoteza
Kakšne zdravstvene koristi ima uživanje jabolk pri upokojencih?Povečanje uživanja jabolk bo pri upokojencih zmanjšalo pogostost obiskov zdravnika.Povečanje uživanja jabolk pri upokojencih ne bo vplivalo na pogostost obiska zdravnika.
Ali lahko fleksibilen delovni čas izboljša zadovoljstvo zaposlenih v javni upravi?Zaposleni v javni upravi, ki imajo fleksibilen delovni čas, bodo poročali o večjem zadovoljstvu z delom kot zaposleni, ki delajo po fiksno določenem delovnem času.Med fleksibilnostjo delovnega časa in zadovoljstvom pri delu pri zaposlenih v javni upravi ni povezave.
Kakšen učinek ima vsakodnevna uporaba socialnih medijev na učno uspešnost mlajših od 16 let?Pri mlajših pod 16 let obstaja negativna povezanost med časom, preživetim na družabnih omrežjih, in šolskim uspehom.Med uporabo socialnih medijev in šolskim uspehom pri mlajših od 16 let ni povezanosti.
Tabela 1: Primeri hipotez in postavitev ničelne hipoteze

7. Najpogostejše napake pri pisanju hipotez

V spodnji tabeli so prikazane najpogostejše napake pri postavljanju hipotez.

NapakaV pomoč pri odpravljanju napake
V hipotezi zapišemo odnos med več kot dvema pojmoma»Na motivacijo za učenje italijanskega jezika vpliva pristop učitelja in želja za nadaljevanje študija v tujini.«
Rešitev: Hipotezo razdelimo na dva dela, in sicer zapišemo posebej hipotezo za vsakega od raziskovanih pojmov.
V hipotezi zajamemo dve ali več skupin»Motivacija za učenje italijanskega jezika pri učiteljih in dijakih je večja, če pri pouku uporabljamo IKT.«
Rešitev: Hipotezo razdelimo na dva dela, in sicer zapišemo posebej hipotezo za prvo ali drugo skupino.
Za merjenje pojmov v hipotezi nimamo ustreznega vprašanja ali sklopa vprašanj v anketnem vprašalnikuNačin, da se vključuje več vprašanj različnega tipa v eno samo hipotezo ni najbolj ustrezen, ker se potem enostavno ne ve, kdaj se hipoteza potrdi in kdaj ne. Predstavljajte si, kaj če pri treh spremenljivkah dokažemo korelacijo, pri treh pa ne? Če se za izračun pojma uporabi sklop trditev, vedno uporabimo že preverjeno mersko lestvico, ali le-to sestavimo na podlagi pregleda teorije in zanesljivost in veljavnost lestvice predhodno preverimo s pilotno raziskavo.
Hipoteza ni podkrepljena s teorijoO rezultatih testiranja hipoteze bomo v razpravi težko pisali, če teh ne bomo mogli podpreti z ustreznimi teoretskimi viri ali s pomočjo rezultatov predhodno izvedenih raziskav.
Tabela 2: Najpogostejše napake pri pisanju hipotez

Kategorije: VADNICA

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.